Leece ngam ndimaagu : Bah Mammadu Mustafaa rokkii cafrirɗe Komin Haayre Mbaara kaɓirɗe cellal

E nder gure daɗɗiiɗe e nder Komin Haayre Mbaar, ɗo ŋakkeende kaɓirɗe safaara ɓooyii tonngi cellal, henndu yaakaare wuttii. Hooreejo lannda PAREN-VE, hono Bah Mammadu Mustafaa, ɓurɗo anndireede Mammadu Belle, rokkii cafrirɗe nokkuuji ɗii leece gantirɗe kesamhesamaaje, ummoriiɗe Ngenndiiji Dentuɗi Amerik.*Dokkal panndungal wonande cellal renndo*Ndee eɓɓoore, hoɗɓe e ɗee gure njaɓɓoriima ɗum njettoraaji guurɗi, addanii waawde feccude ɗum e gure jeeɗiɗi : Haayre Mbaar, Haayre Golleere, Seeno Busooɓe, Bolol Doggo, Wocci, Sabbu Allah, e Nuwaar. E nder ɗiin nokkuuji keewɗi, alaa leece jahduɗe e jamaanu keɓaaɗe hade ngal dokkal arde—Addanii gollotooɓe e cellal ɓee waɗde heen geɗe keewɗe, ngam sowde e reende ndimaagu ñawɓe.« ŋakkeende leece e kaɓirɗe safaara e mbaadi kuuɓal ko caɗeele mawɗe », e wiyde Kummba Jobolo Soh, cafroowo to safrirde Haayre Golleere. »Haa ndee ngal dokkal, min njoginoo tan ko leeso antirngo wooto ngam ñawɓe heewɓe. Won heen ko e dow leeso wertaango e leydi lelotoo. Miijo-ɗee tampere maɓɓe. »O siftinii kadi kaɓirɗe bonɗe ɗe njahdaani e ngonka kaa : « Nokkuuji amen ina paaɗi no feewi, tee min ngalaa hay taabal jibinirgol. Ɗum ina addana nguurndam yummiraaɓe e tigguuji jibinaaɗi e wabaawo. »Yeñcino renndo ko 640 000 MRUE wiyde Abdullaay Alhajji Caam, hooreejo toppitiiɗo eɓɓooji e kopperatiif PAREN-VE ɗeeɗoo golle ina jeyaa e porogaraam lannda kaa, jowitiiɗo e golle renndiyankooje ɓurɗe teeŋtude ko faati e ngoƴaaji yimɓe ɓee njogii.Dr Ibraahiima Alhajji Caam hollitii wonde keewal kuuɓndi yeñcino hono coggu leece ɗee ina tolnoo e 640 000 MRU, woni 80 000 MRU e leeso kala.O teeŋtinii wonde « ɗum ko maande neɗɗankaagal, nde alaa miijo-ruttiyankoowo wonaa politik. Kaɓɓugol makko e Komin makko e ɓamtaare Komin oo waɗi Bah Mammadu Mustafaa addi ngal ballal maatiniingal ».Mbelemma e Keɓtingol e nder gure naftoriiɗe ɗumDebbo ŋarwinoowo to safrirde Haayre Mbaara, Aysata Seydi Taal, yettii « ko maande semmbinteende wayloore nguurndam ñalnde kala safrooɓe ñawɓe. » Ceedtanɗe nannduɗe e ɗum keɓtingol ɗeen golle woni ko ardiiɓe cellal ummoriiɓe Wocci e Bolol Doggo kolliti nde ɓe keɓi kaɓirɗe ɗee.Kewu dokkal laawɗungal waɗii e nder weeyo njettoor e njuɓɓudi renndo, e tawtoreede yimɓe heewɓe e nokku hee, ina jeyaa heen Aminata Idi Sih, cukko Meer Komin oo, e Jallo Idriis, mawɗo wuro Haayre Golleere.Maande tiiɗnde wonande cellal dowri.Gaagaa kaɓirɗe ɗee, ngalɗoo dokkal ina siftina yeñcino heñoraango duumiingo e nder cellal nokkuuji ɗii. Wonande hoɗɓe e Haayre Mbaara, ɗeeɗoo leece ngonaa tan kaɓirɗe : ɗe maantinirta ko ndimaagu ñawɗo gartiraaɗo e pellital neɗɗo nokku oo waɗde feere laaɓtunde ngam moƴƴere renndo.

Umaar Alhajji Caam – JP

Loading

Laisser un commentaire

Votre adresse e-mail ne sera pas publiée. Les champs obligatoires sont indiqués avec *